Domov/Projekt/Preprečevanje

Poznati tveganje je polovica dela. To je druga polovica.

Karti nevarnosti in ranljivosti povesta, kje je Kras najbolj ogrožen. Abak preprečevanja pove, kaj storiti glede tega — praktičen katalog ukrepov, ki jih lokalne uprave, gozdarji in upravljavci zemljišč dejansko lahko izvedejo, vsak vezan na del tveganja, ki ga zmanjšuje.

3
družine ukrepov — neposredni posegi, načrtovanje krajine, ozaveščanje in civilna zaščita.
5
obravnavane funkcije tveganja — nevarnost, ranljivost, izpostavljenost, odziv, prilagoditvena sposobnost.
3
okolja rabe tal — gozd, kraško travišče, stik gozda in naselja.
119,500 ha
gozda v FVG, ki je že zajet v načrte upravljanja (103 načrti), na katerih temelji priročnik.
Katalog

Več kot ducat ukrepov, v treh družinah

Vsak ukrep navaja, kaj počne, katero tveganje zmanjšuje, kdo ga izvaja in kakšen napor zahteva — tako lahko občina preide s karte tveganja na delovni načrt.

DRUŽINA 1

Neposredni posegi v prostor

  • Selektivna odstranitev visoko tveganih vrst — odstraniti stresiran, smolnat črni bor in ruj, ki se zlahka vnameta in prenašata krošnjični požar.
  • Omrežja požarnih presekov — medsebojno povezani očiščeni pasovi (običajno 10–30 m, na pobočjih širši), ki prekinejo zveznost goriva in omogočijo dostop ekipam.
  • Varovalni pasovi okoli infrastrukture in domov — 10–30 m nizke vegetacije ob cestah, železnicah, daljnovodih in robovih naselij.
  • Varna območja za odmrli les — odpadke poseka zbrati ali zmleti stran od bivališč, da redčenje ne učinkuje nasprotno.
  • Predpisani ogenj — nadzorovani požigi nizke intenzitete, ki zadržujejo zaraščanje z lesom, kjer podnebno okno to še dopušča.
  • Vodni bazeni — vsaj 50 m³ vsakih 4–6 km v pokrajini skoraj brez površinske vode, za skrajšanje odzivnega časa gašenja.
  • Paša kraškega travišča — ciljno usmerjeno, subvencionirano pašništvo, ki ohranja travišče odprto in gorivo nizko.
  • Suhozidi — popravljeni in dvignjeni na 80–100 cm, upočasnjujejo površinski požar in hkrati ohranjajo živo dediščino.
DRUŽINA 2

Načrtovanje odpornosti krajine

  • Brez nove gradnje v osamljenih območjih visokega tveganja — ljudi in premoženje zadržati zunaj najmanj branljivih krajev prek občinskih prostorskih načrtov.
  • Protipožarni gradbeni standardi — materiali in detajli, odporni na žerjavico, na stiku gozda in naselja.
  • Mozaik razdrobitve goriva — mozaik pašnikov, posevkov in razredčenih pasov, ki prekine zveznost goriva na ravni krajine.
  • Plačila za ekosistemske storitve — lastnike zemljišč nagraditi za preverjeno zmanjšanje goriva — pogodbe pay-for-action ali pay-for-outcome.
  • Območja gozdnih posegov (ZIF) — portugalski model, ki razdrobljene zasebne parcele združi v en usklajen načrt preprečevanja.
DRUŽINA 3

Ozaveščanje in civilna zaščita

  • Sporočila o opozorilih — nacionalna IT-Alert / SI-Alarm ter lastna, s senzorji sprožena opozorila portala Karst Firewall po e-pošti, SMS in WhatsApp.
  • Ozaveščevalne kampanje in sezonska pravila — usposabljanje za prostovoljne brigade in občane, sezonske prepovedi kurjenja na prostem ter aplikacija za e-učenje "Gasilski kviz" za mlade.

Isti priročnik se uveljavlja na terenu — poglejte, kaj so zgradile pilotne občine. Pilotna območja →

Dejavnost 1.4 — participativni laboratoriji

Priročnik je bil preizkušen v sobi, ne le na karti

V dveh čezmejnih laboratorijih — Sesljan, 27. maja 2025 in Cerje (Miren), 28. januarja 2026 — je okoli 60 kmetov, gozdarjev, gasilskih častnikov in občinskih uslužbencev preizkusilo znanost, ob vodenju po metodi "Trikotnik dialoga" organizacije PiNA.

Strokovnjaki so model znova utežili, v živo

Gozdarji in gozdni čuvaji so ločili dve vprašanji, ki ju je podatek zabrisal: kaj sproži požar in kaj ga naredi hudega. V modelu ranljivosti se je raba tal dvignila na ~46 % in padavine na ~20 %, medtem ko je surova razdalja do cest močno padla — kajti ceste poganjajo vžig, gorivo in suša pa širjenje.

Vžig proti resnosti

"Antropogeni dejavniki določajo število požarov; raba tal in podnebje določata njihovo resnost." Spoznanje, ki je ločilo projektni model nevarnosti od modela ranljivosti.

Od pogovora do načrta

Tri delovne skupine — paša, kmetovanje v dolinah, suhozidi — so pripravile 29 občinskih in 8 nacionalnih ukrepov preprečevanja, razvrščenih po nujnosti in izvedljivosti.

Zmogljivost, ki ostane

Laboratoriji so bili tudi usposabljanje: skupni besednjak požarne ogroženosti, usklajene čezmejne podatkovne prakse in znanje, preneseno med starejšimi kmeti, mladimi in uradniki.

Na kratko

Komplet za preprečevanje, pripravljen za uporabo

Abak dokaze projekta spremeni v ukrepe, ki jih lahko sprejme občina — laboratoriji pa poskrbijo, da ti ukrepi ustrezajo ljudem in krajini, ki morata z njimi živeti.

Oglejte si na terenu → Dokazna podlaga

Vir: rezultata D1.3.1 "Abak ukrepov za zmanjšanje požarne ogroženosti na Krasu" in D1.4.1 "Skupni participativni laboratoriji, soustvarjanje znanja in krepitev zmogljivosti" (WP1), Univerza IUAV v Benetkah z ZRC SAZU, PiNA, Corpo Forestale FVG in Zavodom za gozdove Slovenije, 2026.