Domov/Projekt/Raziskave in rezultati

Kje gori Kras — in zakaj

Projekt je prvič na celotnem čezmejnem Krasu kartiral tako nevarnost (kjer se požari verjetno začnejo) kot ranljivost (kjer je zemljišče nagnjeno k gorenju) — in preveril, kako se oboje spremeni ob podnebju bližnje prihodnosti. Sodba je nedvoumna: človeška infrastruktura, predvsem bližina cest, je daleč najmočnejši dejavnik požarov na Krasu.

Gonilni dejavnik

Podnebje, ki se že spreminja

Preden je projekt kartiral, kje Kras gori, je izmeril, zakaj nevarnost narašča. Z združevanjem zapisov italijanskih (ARPA FVG) in slovenskih (ARSO) postaj s podnebnima modeloma EURO-CORDEX in CHELSA je za planoto zgradil enotno čezmejno podnebno izhodišče.

+1.5 °Cdvig povprečne letne temperature v 30 letih na postaji Zgonik/Sgonico (278 m).
~30 → ~50vročih dni nad 30 °C na leto, od devetdesetih let do danes.
~5 → ~15tropskih noči (minimum nad 20 °C) na leto v istem obdobju.
+1 to +6 °Cnapovedano segrevanje do leta 2100 v scenarijih RCP 2.6 / 4.5 / 8.5.

Skupne količine padavin se ohranjajo, a porazdelitev se premika — bolj suhe pomladi in poletja (približno −4 mm na sezono), bolj mokre jeseni in zime ter daljša sušna obdobja. Vroča, dežja lačna poletja izsušijo lesno gorivo in podaljšajo požarno sezono: poletje 2022 je bilo kar 1 °C nad povprečjem 1991–2020. To je trend, na katerega odgovarja celoten projekt prilagajanja.

Vir: rezultat D1.1.1 "Ocena podnebnih sprememb na Krasu med Italijo in Slovenijo" (WP1), IUAV in ZRC-SAZU z ARPA FVG, 2025. Prost dostop na Zenodo →

0.754
AUC modela nevarnosti MaxEnt (5-kratna navzkrižna validacija) — statistično veljaven.
50.6%
napovedne moči modela nevarnosti izhaja zgolj iz oddaljenosti od cest.
67.4%
od 2.367 zgodovinskih požarov se je začelo znotraj 50 m od ceste.
98.6%
preteklih požarov pade v najranljivejše razrede — zemljevid se ujema z resničnostjo.
Kako je bilo izvedeno

Dva komplementarna modela, ena baza dokazov

Študija pokriva približno 1.000 km² apnenčaste kraške planote — okoli 30 % v Italiji in 70 % v Sloveniji — ki se strmo dviga od jadranske obale prek podnebnega prehoda od sredozemskega do celinskega, od črnikovega grmičevja in gozda puhastega hrasta do razširjenih nasadov črnega bora.

NEVARNOST

MaxEnt — kje se požari začnejo

Model strojnega učenja največje entropije primerja razmere v znanih točkah vžiga z ostalim ozemljem, da povsod oceni verjetnost vžiga. Naučen je bil na 2.367 resničnih požarih (1990–2024), prostorsko prečiščenih na 1.206 točk za odpravo pristranskosti grozdenja, na desetih pojasnjevalnih spremenljivkah pri ločljivosti 3 m.

  • Antropogene: oddaljenost od cest, železnic in naselij
  • Okoljske: pokrovnost tal / tip gozda
  • Podnebne: povprečna letna temperatura in padavine
  • Topografska: ekspozicija, naklon, TPI, TWI
RANLJIVOST

MCDA / AHP — kje se ogenj prime

Večkriterijska analiza postavlja drugačno vprašanje — ne glede na pretekle dogodke, kje je samo zemljišče nagnjeno k gorenju? Vsak dejavnik je ocenjen z 1–5 in združen v uteženem prekrivanju, z utežmi, določenimi s primerjavami v parih po metodi Analytic Hierarchy Process (preverjeno glede doslednosti).

  • Antropogene ≈ 51% (ceste 37% · naselja 9% · železnice 5%)
  • Pokrovnost tal ≈ 31,5%
  • Topografske ≈ 11,6%
  • Podnebne ≈ 5,8%
Rezultat

Planota, na splošno nagnjena k požaru

Zemljevid ranljivosti Krasa zaradi požarov (MCDA/AHP), pet razredov
Slika 7 — Zemljevid ranljivosti zaradi požarov (MCDA/AHP). Pet razredov od nizke do izjemno visoke. Skoraj vsa planota pade v najvišja dva razreda — ~68 % "znatno visoka" in ~25 % "izjemno visoka", zgoščena ob cestah, železnicah, robovih naselij in na bolj suhih pobočjih z južno/jugozahodno lego.
Ceste prevladujejo

Oddaljenost od cest je prispevala 50,6 % modela nevarnosti — sledita pokrovnost tal (16,3 %) in železnice (16,1 %). Podnebje in relief sta imela majhen vpliv.

Požari se držijo omrežja

67,4 % požarov se je začelo znotraj 50 m od ceste (povprečje 52,5 m); 14 % znotraj 50 m od železnice.

Nevarnost je zgoščena

Najvišja dva razreda nevarnosti pokrivata le ~16 % območja, a zajemata 41 % preteklih požarov že v najvišjem razredu.

Ranljivost je vseprisotna

~93 % planote je znatno ali izjemno ranljive — in 98,6 % preteklih požarov pade tja, kar potrjuje zemljevid.

Gorivo je pomembno

Pretekli požari so se zgoščevali na polnaravnih zemljiščih (40 %) in v listnatih gozdovih (37 %); ogenj ima raje bolj suha pobočja in grebene z južno/jugozahodno lego.

Čezmejni signal

Več kot polovica požarov ima neznan vzrok; nesrečni in podtaknjeni požari so sorazmerno pogostejši na slovenski strani, z vrhovi v sušnih letih.

Podnebni vidik

Ko se modela ne ujemata, je prav to ugotovitev

Ob ponovni izvedbi na podnebju bližnje prihodnosti (2011–2040) model nevarnosti napoveduje rahlo zmanjšanje verjetnosti vžiga (in premik tveganja z obale proti notranjosti), medtem ko model ranljivosti napoveduje rast najbolj izpostavljenega zemljišča z ~25 % na ~30 %. Razhajanje je pošteno, ne protislovno: podnebni vhodi so le letna povprečja temperature in padavin, ki ne zajamejo sezonskih vročih in suhih obdobij, ki dejansko poganjajo požarno vreme. Z naraščajočimi temperaturami in dolgotrajnimi sušami se pričakuje, da bodo požari pogostejši in intenzivnejši — motivacija celotnega prilagoditvenega projekta.

Predlog

Skupni podatkovni protokol za poročanje in karakterizacijo požarov

Poročila o požarih in požarna karakterizacija so na vsaki strani meje zabeleženi v številnih oblikah, kar otežuje njihovo združevanje in primerjavo. Predlagamo odprt, skupni protokol podatkov in atributov za poročanje in karakterizacijo požarov v naravi — nadzorovan nabor polj in slovarjev, trajne identifikatorje in odprte formate — tako da podatki iz Italije, Slovenije in širše postanejo FAIR: najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni.

Najdljivi (Findable)

Vsak požarni dogodek ima trajni identifikator ter bogate, iskljive metapodatke — kdaj, kje, kdo ga je zabeležil in s kakšno zanesljivostjo.

Dostopni (Accessible)

Podatki so na voljo prek odprtega API-ja v standardnih formatih (GeoJSON, CSV) pod odprto licenco, brez prijave za javni sloj.

Interoperabilni (Interoperable)

Skupni nadzorovani slovarji in enote — vzrok, model goriva, jakost — usklajeni z EFFIS / Copernicus EMS in INSPIRE, da državi govorita isti jezik.

Ponovno uporabni (Reusable)

Dokumentirana, verzionirana shema z izvorom in oznakami kakovosti, tako da isti zapis napaja analizo, indeks tveganja in simulator širjenja.

Predlagani osrednji zapis povezuje vžig (čas, lokacijo, vzrok), stanje vegetacije pred in po požaru (NDVI in razred goriva), požarno vreme ob vžigu (kraški FWI in njegove dejavnike), geometrijo dogodka (obod in pogorišče) ter gasilski odziv — ista polja, ki jih indeks in simulator že uporabljata, končno primerljiva čez mejo.

Na kratko

Trdna baza dokazov za čezmejno preprečevanje

Metodi sta komplementarni: MaxEnt natančno določa, kje se požari najverjetneje vžgejo, MCDA/AHP pa kaže, kje se ogenj nagiba k širjenju. Pri obeh je oddaljenost od cest najvplivnejši dejavnik, sledi pokrovnost tal — kar potrjuje, da je človeška infrastruktura odločilni dejavnik požarov na Krasu, zgoščenih ob obali in blizu naselij.

Oglejte si današnjo karto tveganja → O projektu

Vir: deliverable D1.1.2 "Ocena nevarnosti in ranljivosti zaradi požarov v naravi ob podnebnih spremembah na kraškem območju" (WP1), Univerza IUAV v Benetkah & ZRC-SAZU, 2025. Prost dostop na Zenodo →

Dokazna podlaga

Rezultati in odprti podatki

Ugotovitve projekta so objavljene odprto, da lahko vsakdo — raziskovalci, uprave, prvi posredovalci — gradi na njih.

KodaNaslovWPVodja / partnerjiDostop
D1.1.1Ocena podnebnih sprememb na Krasu1IUAV, ZRC SAZU (ARPA FVG)Zenodo →
D1.1.2Ocena požarne nevarnosti in ranljivosti1IUAV, ZRC SAZUZenodo →
D1.3.1Abak — katalog ukrepov za zmanjšanje tveganja1IUAV (Corpo Forestale FVG, Zavod za gozdove SLO, Infordata, ZRC SAZU)v objavi
D1.4.1Participativni laboratoriji, soustvarjanje in krepitev zmogljivosti1IUAV, ZRC SAZU, PiNAv objavi
D2.2.1Pilotni ukrepi — Duino Aurisina2IUAV, Comune di Duino Aurisinav objavi
D2.2.2Pilotni ukrepi — Miren-Kostanjevica2ZRC SAZU, Občina Miren-Kostanjevica (PiNA)v objavi
D2.3.1Baza daljinskega zaznavanja2ZRC SAZU (Infordata)v objavi
D2.3.2Karte pilotnih območij v skoraj realnem času2ZRC SAZUv objavi